Oskrba traja leta, težave padejo na ramena navadnih žensk.
Zdravniki opozarjajo na pomanjkanje sredstev za reševanje nevarnih motenj / foto pixabay.com
Več kot tretjina svetovnega prebivalstva živi z nevrološkimi boleznimi, večina držav pa na ta izziv ni pripravljena, saj za boj proti tem boleznim ni namenjenih niti sredstev.
Kot piše The Hill, to izhaja iz novega poročila Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) o stanju nevrološkega zdravja. V njem je navedeno, da ima približno 40 % svetovnega prebivalstva – več kot tri milijarde ljudi – neko obliko nevroloških težav. Vsako leto te bolezni povzročijo 11 milijonov smrti po vsem svetu.
Zapisano je, da so bili leta 2021 med glavnimi vzroki smrti in invalidnosti ljudi možganska kap, encefalopatija novorojenčkov, migrena, Alzheimerjeva bolezen in druge oblike demence, diabetična nevropatija, meningitis, epilepsija, zapleti po prezgodnjem rojstvu, motnje avtističnega spektra in rakave bolezni živčnega sistema.
Poročilo navaja, da je kljub razsežnosti problema v državah z nizkimi dohodki več kot 80-krat manj nevrologov kot v državah z visokimi dohodki.
“Ker več kot eden od treh ljudi na svetu živi z boleznimi, ki vplivajo na možgane, moramo storiti vse, kar je v naši moči, da izboljšamo dostop do potrebne zdravstvene oskrbe. Številne tovrstne motnje je mogoče preprečiti ali učinkovito zdraviti, vendar so zdravstvene storitve večini še vedno nedosegljive, zlasti na podeželju in območjih z nizkimi dohodki, kjer se ljudje pogosto soočajo s stigmo, socialno izključenostjo in finančnimi težavami,” je dejal namestnik generalnega direktorja Svetovne zdravstvene organizacije Dr. Jeremy Farrar.
Trenutno ima le 63 držav članic SZO nacionalno politiko o nevroloških motnjah, le 34 držav pa zanje zagotavlja namensko financiranje.
Večina ljudi na svetu nima dostopa do osnovnih storitev: le 49 držav je nevrološke motnje vključilo v svoj sistem splošnega zdravstvenega zavarovanja.
V publikaciji je navedeno tudi, da močno primanjkuje specializiranih zdravstvenih storitev, od oddelkov za možgansko kap in otroške nevrologije do rehabilitacijskih centrov in paliativne oskrbe. Pomanjkanje osebja je še posebej pereče v mestnih bolnišnicah.
V poročilu je zapisano, da je pomanjkanje zdravstvene nege še posebej boleče za družine. Pogosto namreč traja več let, večina s tem povezanih obveznosti pa pade na nepoklicne negovalce – večinoma navadne ženske -, ki ostanejo brez podpore.
Preberite si tudi: “V Sloveniji je v letu 2015 na področju zdravstvene nege in oskrbe v Sloveniji veliko težav:
Druge novice iz sveta medicine
Spomnimo, da so znanstveniki v Evropi izdelali očesni vsadek z elementi umetne inteligence – naprava PRIMA lahko slepim pomaga pri ponovnem učenju branja. Pri bolnikih z geografsko atrofijo obnovi centralni vid.
Klinični poskusi so pokazali, da je 84 % udeležencev poskusa začelo prepoznavati črke, številke in besede. Ti bolniki veljajo za neozdravljive.
Po vsaditvi so lahko v povprečju prebrali pet vrstic na standardni oftalmološki tabeli za testiranje vida, čeprav jih pred operacijo večina sploh ni znala prepoznati.
