Prvo srečanje članic literarnega krožka Povej, kaj bereš, povej, kaj misliš, september 2022
Članice ter mentorica literarnega krožka smo na prvem literarnem krožku v sezoni 2022/23, ki je že dvanajsta po vrsti, določile program in vsebino naših srečanj. Naše skupno poletno branje so bile knjige Brine Svit. Pogovarjale smo se o pomenu jezika, o iskanju identitete, pripadnosti prostoru in jeziku. Razmišljale smo tudi o tem, kakšen je dogajalni prostor, od kje prihajajo literarni liki, kakšna je bila njihova pozicija, kulturna in nacionalna identiteta v preteklosti in kako se ta odraža v sedanjem trenutku.
Prvo srečanje v bralni sezoni 2022/23, in nova članica. Pogovarjale smo se o knjigah Brine Svit in tudi naših pogledih na rabo slovenščine kot pisnega in govorjenega jezika. Pregledale smo program našega branja, opredelile datume srečanj in pravila komuniciranja v skupini. Mentorica Simona nam je dala lističe z zanimivimi razmišljanji o branju. Misel »Pogovor o knjigah je pogovor o nas samih.« je še kako resnična! Kot tudi drži, kar je prevedla Brina Svit: »Kaj pričakujemo od literature? Da se nas tiče. Da skozi druge govori o nas. Da nam pripoveduje nekaj, za kar nismo vedeli, da vemo.« Pisateljica citira tudi Susan Sontag: »Da se na koncu lahko zjokam za koga drugega, ne samo zase.«
To prvo srečanje je bilo dobro srečanje!
Manica Kočar Kuhnert
Z jesenjo se je zopet pričel naš literarni krožek. Pridružila se nam je nova, mlada članica Staša. V uvodu je Simona razdelila liste z desetimi pravili, ki naj bi jih upoštevale pri delovanju krožka. Vsaka članica je izbrala eno pravilo in povedala, zakaj se je odločila zanj. Izbrala sem strpnost in spoštovanje različnih mnenj. Mentorica nam je tudi povedala,, kaj bomo brale letos. Veselim se branja izbrane literature, ker bom spoznala nove pisateljice.
Na prvem srečanju smo se pogovarjale o romanih Brine Svit. Z Janjo sva prebrali Slovenske obraze. V njih pisateljica spregovori o Slovencih, ki so migrirali v Buenos Aires. Dodala je tudi njihove fotografije, ker se ji zdi prav, da obraze ljudi, ki jih opisuje, tudi vidimo. Brina Svit pripoveduje, ne obsoja in si pomaga z dejstvi. Zbrala je veliko gradiva, Odločila se je za petnajst pripovedi z različnimi naslovi. Meni se je zdela knjiga objektivna, je ena tistih, ki je najzvestejša izvirniku in se istočasno sprašuje ravno o tem: ko biti zvest svojemu izvoru – ki ni nujno samo eden – ne da bi izdal samega sebe.
Kristina Hribar
Na srečanje sem prišla prijetno vznemirjena, saj je bila pred menoj nova izkušnja. Kmalu sem se počutila sprejeto, zato besede niso šle težko z jezika. Prijetno je bilo po dolgem času glasno razmišljati o literaturi in se prepustiti vtisom drugih bralk, ki so prebrano predstavile v drugačnih barvah ter začinile moj vtis o avtoričinem delu.
Staša Doležalek
Poletje je minilo in spet smo se zbrale na naših literarnih srečanjih. Z veseljem. Pogrešale smo Blanko in tiste, ki so obupale. Dobile pa smo novo, mlado, zelo prijetno članico Stašo. Pogovorile smo se o knjigah, ki smo jih brale čez poletje, se dogovorile o naslednjih srečanjih in knjigah, ki jih bomo prebrale. Komaj čakam!
Janja Vrbnjak
Literarni krožek 2022/23
S septembrskim srečanjem v letu 2022 smo članice in mentorica otvorile srečanja v že dvanajsti sezoni Literarnega krožka. Čisto na začetku smo ga poimenovale Povej, kaj bereš, povej, kaj misliš. Vodila iz tega naslova smo se držale vsa ta leta. Tako bo tudi v prihodnosti. Letošnja srečanja bodo prinesla veliko pogovora o tem, kako smo doživljale branje vsake od knjig. Primerjale bomo naše misli, ideje, poskušale razvozlati družbene in politične razmere časa, v katerem se zgodbe odvijajo. Sledile bomo poziciji ženskih likov v različnih državah.
Na prvem srečanju smo se pomenile tudi o našem skupnem poletnem branju. Brale smo namreč knjige Brine Švigelj Mérat. Misli so se iskrile. Zagotovo bo tako tudi naslednjič. Naša srečanja potekajo enkrat na mesec in če vas zamika sodelovanje v skupini bralnih navdušenk, ste vljudno vabljeni v knjižnico.
Simona Solina, mentorica literarnega krožka
Irena Štaudohar, Kaj hoče ženska?
april/maj 2022
zaključno srečanje
Življenja žensk v različnih časovnih obdobjih, žensk, ki so si (bile) različne v ustvarjanju, željah, delu, preživetju – a vsem je skupna ena želja: biti spoštovana, biti upoštevana. V knjigi Irene Štaudohar se lahko tudi izgubimo – v času, prostoru, v odnosih … Ampak na koncu smo vedno čisto svoje in samostojne, stopajoče dalje z dvignjeno glavo, pokončno hrbtenico. Z zavedanjem, da pravice žensk niso pridobljene in priborjene kar za večno. Vsak dan sproti smo ženske lahko ustvarjalne, samozavestne, in predvsem same svoje.
Kaj hoče ženska? Vse. To bi lahko razbrali iz čudovite knjige Irene Štaudohar, ki je bralkam in bralcem predstavila življenje in delo zanimivih žensk 20. stoletja, ki so bile v svojem okolju drugačne, drzne, pogumne, niso se ozirale na družbene norme, delale in delovale so po svoje. Iz njih izžarevata samozavest in samospoštovanje. Susan Sontag, ena izmed predstavljenih žensk v knjigi, je nekoč dejala, da so ji všeč jezni ljudje, uporniki, ki si upajo spregovoriti, ki jo inspirirajo in ji dajejo dovoljenje, da je ona ista. Ženske želje se ne spreminjajo, spreminja se ženska. To je ugotovitev, ki povzame naše letošnje branje. Hvala vsem članicam krožka za polne pogovore, zanimive ugotovitve, konstruktivno in prijazno debato.
Naše zadnje srečanje je bilo zelo prijetno, hvala Simoni za hrano in odličen izbor čtiva, predvsem pa za pretanjeno izbrana književna darila za vsako članico krožka – Trst namreč ob branju esejev Jan Morris, zbranih v knjigi z naslovom Trst in kaj pomeni nikjer, v živo vstaja pred mano in vabi k ponovnemu obisku: na kavo na trg Piazza Unita, na grad Miramar, sprehod po ozkih in skrivnostnih ulicah, ki skrivajo marsikaj … Sprejme pa te z mogočnim Obeliskom, ki se od starosti že lušči – a tudi to ima svoj žar. Morda sem in tja ujameš tudi kakšno slovensko besedo. V knjigi sem našla podatek, da po anketi, ki je bila izvedena leta 1999, 70 odstotkov Italijanov ni vedelo, da je Trst del Italije. Zanimivo! Tudi Jan Morris je bila nekaj posebnega, nekoč je bila James, dokler ni leta 1972 dokončala spremembe spolne vloge – tako je pisateljica zapisala o sebi kot uvod k svoji knjigi o Trstu.
Veselim se poletnega branja, še bolj pa naših srečanj, kajti branje je dejanje enega, za pogovor o prebranem pa sta potrebna vsaj dva. Vsem želim dolgo in morda ne prevroče poletje, da bo šlo branje lažje od rok.
Blanka Gombač
Že ko smo našo mentorico videle s polnim naročjem lepih darilnih vrečk, smo vedele, da bo to srečanje – zaključno v tej sezoni – nekaj posebnega. Potem, ko je Simona razdelila vsaki svoje individualno darilo v obliki knjige ter priznanja za obiskovanje literarnega krožka in ji je Manica v imenu celega krožka izročila poletno rožnat šopek v zahvalo za predano vodenje, se je začelo. A kaj? Pogovor o prebrani knjigi, seveda! Kaj hoče ženska? je bilo delo, ki je bilo vsem všeč. Vsaka udeleženka je predstavila žensko, ki ji je bila v knjigi najbolj všeč. Kakšno mnenje se je tudi ponovilo, medtem ko so posamezni odlomki prebranega vsem pobožali dušo. Potem pa je natakar prinesel še nekaj, kar nam je napolnilo telo. Vroče in slastne pizze. Nadaljevalo se je v stilu »mastnih ust« in nazdravljanja za dosedanje in bodoče uspešno delo. Še prijateljski objem za slovo in hura …počitnice so tu.
Ljuba Štrovs Štampfel
Tako kot vedno doslej, je bilo tudi naše zadnje srečanje prijetno. Simona je odlična mentorica, ki nas z dobrimi nalogami vzpodbudi za poglobljeno analizo prebranih knjig. Šolsko leto smo zaključile s knjigo Irene Štaudohar, Kaj hoče ženska?. V njej so predstavljene ženske ustvarjalke, za katere je zelo pomembna svoboda. Zanjo so se morale boriti. Zanimiv je bil naš izbor. Ljuba in Janja sta predstavili Émilie du Châtelet, Manica pa je izbrala Hannah Arendt. Blanka se jeodločila za Susan Sontag, jaz pa za Georgio O’Keeffe. Izbrala sem jo, ker imam rada likovno umetnost. Všeč so mi tudi biografije likovnih ustvarjalcev. Georgia O’Keeffe je odlična slikarka 20. stoletja. Bila je modernistična slikarka, ni hotela biti simbolistka. Značilna zanjo so veliak platna cvetlic, podobe puščave, abstraktne organske oblike. Na teh platnih ni ljudi, le narav s povsem druge perpsektive. Barve so zanjo ena najbolj čudežnih stvari na svetu in nekaj, za kar je vredno živeti. Živela je dolgo. Umrla je dve leti pred stotim rojstnim dnevom. Njen pepel so posipali po gori Pedernal v Novi Mehiki, ki ji jo je podaril bog.
Kristina Hribar
Kaj hoče ženska, smo se spraševale in iskale odgovore ob ženskah, ki smo jih izbrale v knjigi Irene Štaudohar. Janja in Ljuba sta poudarili misel Émilie du Châtelet, da smo ženske skrivnostne, zagonetne, vsestranske. Blanka je o Susan Sontag rekla: intelektualka, ki se je nadvse želela zavedati in opisovati realnost okoli sebe. Kristina je o slikarki Georgi O’Keefe zapisala še eno dejstvo, ki velja za številne ženske: znala je gledati ponosno in ostro, a mnogokrat mimo tebe, kot da ne obstajaš. Jaz sem izbrala Hannah Arendt, saj se že od nekdaj strinjam z njenimi razmišljanji: če želi človek živeti polno življenje, mora razmišljati in biti angažiran v družbi. Ponovno začenjanje je vrhovna zmožnost človeka. Ubogati smemo samo lastno pamet in svoja prepričanja.
Manica Kočar Kuhnert
Danes smo zaključile sezono branja 2021/22. Brale smo o močnih, nenavadnih, sposobnih, inteligentnih ženskah, genijalkah. In o njih razpravljale. Takšne ženske opisuje tudi Irena Štaudohar v knjigi Kaj h9oče ženska?. O tem se sprašuje že tudi Freud. Vsaka je predstavila žensko, ki jo je najbolj navdušila. Mene je najbolj Émilie du Châtelet (1706-1749). Za svoj čas je bila zelo napredna, imela je izjemen um. Z lahkoto in užitkom je reševala matematične enačbe, preučevala fizikalna vprašanja, pri 12. je znala pet jezikov in imela še inše veščin. Prav tako so bile posebne številne ženske, razmišljale so s svojo glavo in se niso ozirale na mnenja drugih. Bile so »veliki mož, čigar edina napaka je, da je ženska«, kot je Voltaire zapisal za Émilie in v moškem svetu velja tudi za vse sposobne in pamtene intelektualke.
Hvala naši mentorici Simoni za dober izbor knjig, vodenje in lepe, pestre književne večere.
Janja Vrbnjak
