Irena Štaudohar: Kaj hoče ženska

 

Ženske, ki so danes znane kot nekdanje ali še tudi današnje velike ustvarjalke.  Umetnice, pisateljice, pustolovke, znanstvenice, filozofinje, igralke, vse junakinje svojega časa, ker so si drznile biti, kar so želele. Čeprav nas oblikujejo geni, okolica, družina in prijateljske vezi,  je tudi od talentov in želja ter sanj je odvisno, kam nas bo popeljalo v življenju. Poleg vsega tega pa sta ljubezen in strast največkrat tista, ki zapletata življenje tako ženskam, kot moškim. Ženske, ki ljubijo, se tudi same želijo počutiti ljubljene. Terjajo svoje, ali lepše rečeno, spoštovanje. In zaplete se, ko ženske res zaživijo svoje življenje ne glede na vse znane, priznane, dogovorjene, izmišljene ali kakršnekoli drugačne norme. Bralkam in bralcem avtorica pojasni, čeprav mnogokrat med vrsticami, kaj hoče ženska, kaj pričakuje, kako se počuti in zakaj jo je vredno imeti preposto samo rad. To je največ, kar lahko zanjo storite. In sem se šteje tudi razumevanje ter spoštovanje. Kar pa mnogokrat niti ni več tako preprosto. Irena Štaudohar nam predstavi življenja mnogih svobodnih, svobodomiselnih, pogumnih in srčnih žensk, med njimi na primer Doris Lessing, Nore Ephron, Susan Sontag, Erice jong, Georgie O´Keeffe, Zsa Zsa Gabor, Karen Blixen, Robyn Davidson in drugih. Poleg zgodb njihovih življenj je pomembno predvsem avtoričino dojemanje, spremljanje teh pogumnih žensk. In seveda njeno poglobljeno čustveno opisovanje ter razlaga njihovih dejanj. Biti strastna, romantična in svobodna ni vedno lahko. Knjigo Kaj hoče ženska je avtorica posvetila Nevenki Kropivšek, ustanoviteljici in dolgoletni direktorici Zavoda Bunker, zaljubljenki v kulturo, ustvarjanje in življenje.

 

»Ženske, ki nastopajo v zgodbah te knjige, so različne: glasne, tihe, sebične, dobre, sanjave, preračunljive, radovedne … Druži jih to, da so imele ambicije in talente, da so bile močne in posebne, da so premikale meje, a da so vse iskale tudi ljubezen – veliko so premišljevale o njej, verjele vanjo in se v odnose vrgle kot s pečine v morje in potem med ribami pobirale svoje strto srce. Niso iskale le ljubezen, ampak tudi svobodo, da bi lahko ustvarjale, premišljevale. » (str. 12)

Priporoča: Simona Solina