S Trboveljčani med knjige

ŠPELA PAVLI PERKO

Rojena sem leta 1982 v Trbovljah. Sem najprej mami dvema čudovitima otrokoma, potem žena in hčerka ter nato vse ostale “funkcije,” ki ti jih prinese življenje.

Ko bom “velika” bom več brala, potovala in slikala.

Po osnovni šoli, ki sem jo obiskovala v domačem kraju, me je pot peljala v Ljubljano, na srednjo šolo za Oblikovanje in fotografijo, potem sem doštudirala Likovno umetnost v Mariboru na pedagoški fakulteti, magisterij pa sem zaključila v Kopru na Fakulteti za Humanistične študije.

Že med samim procesom formalnega izobraževanja, sem veliko potovala, saj menim da imajo mladi res edinstveno priložnost pokukati v svet. Že pred študijem sem pol leta, kot varuška (Au-Pair) živela v Angliji, na Češkem v Olomucu sem opravila en semester 2. letnika fakultete, pred magisterijem pa sem pol leta, kot prostovoljka živela v Ugandi. To so moja tri daljša bivanja v tujini, ki so mi dala “popotnico” za življenje. Šele ko na svoje življenje, situacijo, pogledaš z drugega zornega kota, se ti zgodi občutje hvaležnosti, ki nam včasih manjka.

Delavski dom Trbovlje sem obiskovala od malih nog, na pevskih vajah (Mladinski zbor, dekliški zbor in mešani zbor (Akademik)), prireditvah, kot študentka pa sem se leta 2009 začela vključevati v delovni proces zavoda, kar počnem še danes.

Ljubezen do knjig imam, vsaj kolikor pomnim, že od malih nog. Res je, priznam da je bilo obdobje, ko nisem več let odprla nobene leposlovne knjige, ampak je bila vsa literature povezana s študijem, kar pa verjetno niti ni tako slabo. Potem so prišli otroci in vrnila se je ljubezen do pravljic, ki jih tako neizmerno rada prebiram in poslušam (Lahko noč, otroci! Podcast) in upam, da to ne mine, ko otroci odrastejo. V pravljicah so skrita sporočila, ki jih lahko preslikamo v realno življenje. Pravljice Svetlane Makarovič niso le za otroke, oni jih le drugače razumejo, so pa lahko zrcalo odraslega življenja. Pravljice Anje Štefan so enostavno čudovite. Nič kolikokrat pa sem z otroki brala Malega princa ter knjigo Drejček in trije Marsovčki.

Poleg vsega sem strastna zagovornica učenja, saj menim, da se vsak dan lahko naučimo kaj novega, kar nam kasneje vedno pride prav. Izzive sprejemam odprtih rok, in na splošno so mi všeč kreativni pristopi v vseh situacijah vsakdana. Če bi naštevala, vse prebrane knjige, ki so mi bile všeč, bi bil spisek zelo, zelo dolg, zato se sedaj omejim na predstavljeno priporočeno zbirko knjig in priročnikov.

 

ŠPELA PAVLI PERKO PRIPOROČA

Benedetti, Ksenija: Kažipoti. Sonatina o odnosih in kulturi srca

Benyovsky Šoštarič, Kornelija: Zeleni kvadrat, zdravje iz organskega vrta

Byrne, Rhonda: Skrivnost

Coelho, Paulo: Brida

Coelho, Paulo: Čarovnica iz Portobella

Coelho, Paulo: Alkimist

Flisar, Evald: Čarovnikov vajenec

Klimt, Gustav: The Magic of Line

Kojc, Martin: Učbenik življenja

Kramer, Irmgard: Na koncu sveta sem srečala Noaha

Makarovič, Svetlana: Zlata mačja preja

McLuhan, Marshall: The Medium

Milinković, Aleksandar: Nikola Tesla, izumitelj za tretje tisočletje

Morgan, Marlo: Imenovali so jo Dvoje src

Pečjak, Vid: Drejček in trije Marsovčki

Palacio, R. J.: Čudo

Safier, David: Slaba karma

Saint-Exupéry, Antoine de: Mali princ

Semple, Maria: Kam si šla, Bernadette

Young, William Paul: Koliba