LITERARNI KROŽEK Povej, kaj bereš, povej, kaj misliš 2020/21

     Članice ter mentorica literarnega krožka smo na prvem literarnem krožku v sezoni 2020/21 določile program in vsebino naših srečanj. Zaradi razmer, v katerih se spreminja odprtost knjižnice in zaradi prepovedi srečevanj v živo, smo se odločile za malce drugačno izvedbo srečanj. Tako se namesto v živo družimo ob elektronskih sporočilih, preko klasičnih pisem ali v telefonskih pomenkih.

Oktobrsko in novembrsko druženje smo združile v branje ljubezenskega in erotičnega romana. Objavljamo nekaj mnenj. Zopet se vam oglasimo v januarju in vam želimo lepo in zdravo novo leto!

 

Na temo ljubezenski /erotični roman prebrala naslednja dela: Marco Missiroli,  Opolzkosti v zasebnosti in Zvestoba, Rafik Schami, Mračna plat ljubezni. Nobeden od naštetih se mi ne zdi samo ljubezenski ali samo erotični, pač pa se vsebinsko prepletajo.

Prve tri besede in misli, ki jih imam, ko preberem besede ljubezen, erotika, seks: romantična, zapeljiva, strasten.

Glede na to, da sem se že opredelila, da se mi nobeden od romanov ne zdi izrazit predstavnik ene ali druge stran, je bil najprej na vrsti romantični del in navijanje za srečen konec ljubezni. Vmes pa se je vrstilo začudenje in zgroženost ob sedanjem stanju v Siriji ter presenečenje in navdušenost nad globino in preciznostjo Missirolijevega  razmišljanja. Pri obeh Missirolijevih romanih menim, da jih je napisal zato, da bi obelodanil tudi del svojih  čustev, ki se človeku porajajo o zvestobi oz. v drugi knjigi o odraščanju in čustvovanju otroka.  Težko, da bi tako mojstrsko napisana premišljevanja črpal samo iz domišljije. V obeh so gotovo avtobiografski elementi. Schami pa je po mojem mnenju želel  v romanu prikazati tudi razmere v sodobni Siriji, kjer se je težko v kratkem času znebiti okov preteklosti in običajev, ki so vladali dolga stoletja ter prikazati koruptivnost in pohlep nove oblasti.

Erotika ni tabu tema za vse, kar pa bi težko opredelila z »generacijo«.  Kot tabu temo jo najdemo tako pri nekaterih najstnikih in pri srednji generaciji. Še najbolj – posebno zaradi vzgoje –  bi pričakovali pri starejših. Vendar prav lahko doživimo tudi presenečenje, ko je stopnja zadržanosti v razgovoru o erotiki ravno obratna – najbolj odprta starejša, potem srednja generacija in šele nato mladi.

Menim, da ženske bolj iščemo romantičnost in ljubezen, ki se nadgrajuje v erotiko. Moške pa najprej vznemiri erotika, iz katere pa se redko razvije tudi ljubezen. Kljub temu, da lahko res ljubijo ženo, jo varajo tudi zato, ker imajo strahospoštovanje do legalnih žena in z ljubico lažje neobvladljivo spustijo nagone iz vajeti.

Menim, da je pojavljanje tem ljubezni in erotike v medijih dobra, saj je eno in drugo del nas vseh in je dobro, da se prikažejo različni pogledi na to. Je pa potem  potreben kanček zdrave pameti, da se loči zrnje od plevela.

 

Ljuba

 

 

Prve tri besede in misli, ki jih imate, ko preberete te besede: ljubezen, erotika, seks?

Bilo je nekoč …

 

Kakšna čustva in misli je vzbudila v tebi ljubezenska in kakšna erotična zgodba?

Se je to dogajalo tudi meni?

 

Kaj meniš, da je vzrok, da je avtor napisal tak ljubezenski in tak erotični roman?

Ker se je to v resnici dogajalo, ali pa je želela, da bi se.

 

Je erotika še vedno tabu tema? Kako nanjo gledajo različne generacije?

Mogoče, ne vem.

 

Ali lahko ljubezen /erotiko definiramo po žensko in po moško? Je to smiselno? Kakšne so razlike, če so?

 

Jasno, saj vemo, da se moški in ženski možgani razlikujejo. Čustva pa tudi.

Ljubezen in erotika v medijih – dobre ali slaba?

Oboje. Odvisno od pričakovanj

 

Zelo sem uživala v ljubezenskem romanu Proti severnemu vetru.

 

Nuša

 

 

Besede in misli o ljubezni, erotiki in seksu: romantična predstava o ljubezni je precenjena in preveč poveličevana. Erotika in seks začinita ljubezen.

Najprej sem prebrala erotični roman On, kurba (avtor Borut Musar). Čeprav naj knjige ne sodim po platnici, sem jo izbrala ravno zaradi platnice, na kateri je del moškega telesa od dimelj do prsi, telo je izklesano z vadbo. Roman se začne in medias res, avtor nas takoj vrže v zgodbo/akcijo s predstavitvijo položaja glavne književne osebe Maksa. Pričakovala sem erotični roman, dobila že skoraj napol ljubezenskega. Avtor pravi, da je erotični roman napisal, ker je erotika na Slovenskem še vedno tabu in ni veliko romanov s to vsebino. Mislim, da je avtor želel pokazati, da je erotika lahko »zdravilo« za osamljene, ki nimajo nikogar za seks, ali pa za izprijene spolne prakse s partnerjem in še nekom, čeprav partnerju ni do tega.

Ljubezenski roman Turška strast (avtor Antonio Gala) me je zelo prijetno presenetil. Glede na naslov in sliko na naslovnici ga ne bi sama nikoli vzela s police, saj bi pričakovala tipičen posladkan ljubezenski roman s srečnim koncem. Težko mi je bilo opazovati, kako se glavna »junakinja« prav nič ne ceni. Roman je napisan v obliki dnevnika. Desi je namreč o svojem življenju pisala kroniko. Popisala je štiri zvezke. V romanu je veliko poetičnih zapisov o ljubezni, kakršne si Desi želi, a je ne najde ne pri možu ne pri ljubimcu. Težko ocenim vzrok za nastanek tega romana. Morda lahko iz romana razberemo, da za sožitje dveh ni potrebna usodna pretirana strast.

Erotika je prav gotovo še vedno tabu tema. O njej se težko pogovarjamo tako kot o vremenu, vrtu, rožah, politiki … Prav gotovo vzrok tiči v vzgoji. Zdi se, da je erotika še vedno zelo intimna zadeva. Morda je prav, da tako ostane – torej med dvema, ki jo doživljata skupaj. V javnosti si zelo hitro lahko obsojan zaradi morda neobičajne erotične prakse. V medijih je polno prikrite in tudi odkrite erotike. Po eni strani jo propagirajo (napol nage običajno ženske, zapisi in fotografije o popravljenih ženskih telesih, ponavadi zvezdnicah: ustnice, oprsje, zadnjica …), po drugi strani se zgražajo (neobičajne spolne prakse).

Vprašanje o ljubezni oz. erotiki po moško ali žensko me precej bega. Pred branjem romana Turška strast sem bila prepričana, da zagotovo obstaja razlika. Ramiro (Desijin mož) mi je odprl oči, da niso vsi moški za erotiko in spolnost. V družbi se večkrat omenjajo ženske, ki nimajo rade seksa. Pomembno je, da se v zvezi znajdeta dva, ki čutita podobno, ljubezen in erotiko, da se drug od drugega učita, kako se imeti rad, kako se ljubiti; kdaj, kolikokrat, na kakšen način pa naj ostane skrivnost vsakega para.

Blanka

 

Na naslovni strani romana Animal triste pisateljice Monice Maron je zapisana misel: »V življenju ne moremo zamuditi ničesar, razen ljubezni.« Ta misel me je spodbudila, da sem med več romani, ki jih je mentorica pripravila, izbrala ravno tega. Tudi sama mislim tako. Prava, iskrena ljubezen je nekaj najlepšega v življenju. Obstaja več ljubezni – ljubezen do partnerja, otrok, staršev … V romanu pa gre za ljubezen med poročenim moškim in samsko žensko. Tudi taka ljubezen je možna, vzrokov zanjo pa je veliko. Mislim, da je bila njuna zgodba pisateljici v pomoč pri prikazovanju spreminjanja države in časa, v katerem ljubimca živita, ključni del pa je zgodovina – 2. svetovna vojna, prva povojna leta v Nemčiji, vsakdanjik v vzhodnonemški diktaturi, padec berlinskega zidu. Ljubezen ima veliko moč, pomaga prebroditi mnoge težave, povzroča tudi bolečino, ne izbira pa starosti in tudi kombinacij po letih in spolu ne.

Erotiko vidim in čutim v slikah različnih slikarjev. Slikarji so ljudje z močno energijo, ki jo na svojstven način izražajo pri ustvarjanju. Erotika ni več tabu tema, jo pa ljudje še vedno sprejemajo na različne načine. Mlajše generacije bolj sproščeno, starejše bolj zadržano. Ne vem, če je med ženskami in moškimi bistvena razlika. Vsi nosimo v sebi čustva, le da jih ženske bolj pokažemo, kakor moški.

Zapise in pogovore o ljubezni in erotiki spremljam in se mi zdi prav, da se o tem piše in govori.

Prebrala sem roman Pekinška punčka (Chun Sue), necenzurirano pričevanje o odraščanju nove generacije. Roman je izšel pred petnajstimi leti in verjamem, da takrat ni bil čas zanj. Sedaj pa so se časi spremenili in jaz sem v romanu videla bistro in uporniško pubertetnico s številnimi vprašanji, na katera ji niso znali odgovoriti ne starši ne učitelji. V romanu nisem videla nič kaj erotičnega. Mladostno iskanje identitete pa je aktualno še danes.

Z zanimanjem sem prebrala esej Davorina Lenka z naslovom Praznina seksualnega pomena. Všeč mi je njegovo gledanje na spolnost v knjigi, v filmu ali seriji. Strinjam se z njim, ko zapiše, da je spolnost eden ključnih faktorjev naših življenj.

Leto 2020 se bliža koncu. Za vse nas je bilo turobno zaradi spremenjenih oblik življenja. Tudi članice literarnega krožka se nismo srečevale, a mentorica Simona se je trudila in nas povezovala v pisni obliki ali preko računalnika. Brale smo knjige po programu in v pisni obliki izražale svoja mnenja.

 

     Kristina