Jaka Tomc: Androidi čutijo v barvah 
 
Kljub temu, da se najnovejši roman najbolj “maničnega” slovenskega pisatelja Jake Tomca dogaja v ne tako zelo oddaljeni prihodnosti, ga lahko beremo kot odsev časa oz. konkretne situacije v kateri se (zahvaljujoč virusu Corone) nahajamo danes. Tomčevi stavki so nežni, poetični ter hkrati realni in nam na eleganten način “še toplo” servirajo realnost, ki nas obdaja v tem trenutku. Kljub temu, da so glavni junaki romana androidi, torej roboti, ki so zaradi uporabe umetne inteligence skoraj enaki ljudem, je njihovo dojemanje ljudi, njihovih dejanj in vzgibov pravilno, neolepšano in niti malo krivično do človeške rase.
 
V bližnji prihodnosti, ki nam jo v romanu slika Tomc, so ljudje ustvarili androide, ki so ljudem svet in življenje polepšali, jih rešili pred težavami kot so onesnaženje in vojne, a ljudje (ki se vedno nečesa bojimo), se androidov bojijo in čakajo primeren trenutek, da bi se jih znebili. Ko se zgodi umor človeka, ki naj bi ga zakrivil android, dobijo tisti, ki androidom nasprotujejo, se jih bojijo in jih sovražijo, iztočnico za uničenje te nove vrste bitij. Jim bo uspelo ali bo umetna inteligenca prelisičila/premagala našo vrsto?
 
“Ljudje so ovce, to dobro veva oba. Mediji jim bodo prodali zgodbo o prijaznem človekoljubnem robotu in oni jo bodo brez težav kupili.” (str. 43)
 
“Človek je destruktivno bitje, ki rešuje konflikte skozi vojne in se ne sprašuje o posledicah svojih dejanj, če se ga neposredno ne tičejo.” (str. 152)
 
Priporoča: Katra Hribar Frol