Drugo srečanje v sezoni 2019/20 se je odvilo 28. oktobra 2019. Cel mesec smo preživele s poezijo Uroša Zupana in na srečanju smo si imele kaj povedati. Delile smo mnenja o njegovih različnih pesniških zbirkah, si ogledale njegovo recitacijo pesmi Večerni vlak.

           

Veliko smo si imele tokrat povedati o pesniku Zupanu (o njegovih esejih bomo, upam, govorile kdaj drugič), saj smo si izbrale različne zbirke njegovih pesmi. Vesela sem, da bo Ljuba postala nova članica skupine.

            Manica Kočar Kuhnert

 

Tako kot v preteklem letu ob Cankarju, se nam je v tem pesniškem večeru zgodil umetniški dogodek ob našem trboveljskem pesniku Urošu Zupanu: brez načrtovanja, brez režije, tako lepo, tako spontano. Gotovo bi avtor užival, ko bi nas poslušal.

            Nuša Kukman

 

Glede na to, da sem se bralnega krožka v Trbovljah udeležila prvič, je prekmalu, da bi si izoblikovala mnenje o delovanju le-tega. Za ta sestanek pa lahko povem, da mi je bil všeč, in sicer zaradi:

  • mentorica je že pripravila izbor knjig za naslednje branje,
  • jasno je bila opredeljena tematika oziroma področje,
  • vse udeleženke resno in odgovorno pristopajo k obravnavi gradiva in si potem lahko s smostojnim raziskovanjem o avtorju oz. njegovem delu ustvarimo širšo sliko.

P.s.: tudi prijazna dobrodošlica s pecivom in osvežilno pijačo je pridonesla k ugodnemu počutju.

            Ljuba Štrovs Štampfel

 

Urošu Zupanu, pesniku, čigar korenine izvirajo iz Trbovelj, smo posvetili literarni večer. Veliko lepih misli in besed smo povedali o njem. Da je izdal kar nekaj knjig poezije in proze, da je branje zanj sijoča veličastnost, da mu veliko pomeni preteklost in da velikokrat citira nam znane in neznane avtorje. Spoznali smo, da ni samo pesnik, ampak tudi prevajalec in da so njegove knjige prevedene v tuje jezike. »Da bi se jima razkril čudež branja«, je zapisal v enem izmed besedil in pri tem mislil na svoja otroka. Ta misel mi je zelo všeč in želim, da bi se to dogodilo vsem otrokom, ki že znajo brati.

            Kristina Hribar

 

Usoda jesenskega listja. Usoda človeka v tretjem življenjskem obdobju. Pa vseeno njegova duša je nežna, polna ljubezni do otrok, ženske, ljubezni. Živi, čeprav ve, se zaveda minljivosti.

Mojca Čuk

 

Prvo srečanje v sezoni 2019/20

Prvo srečanje v sezoni 2019/20 se je odvilo 23. septembra. Na njem smo začrtali program naših srečevanj in se pogovarjali o bralni znački za odrasle v naši knjižnici. Pogovarjale smo se o prebranih esejih in o tem, kaj je tematologija. 

           

Nedoumljivo napačno sem razumela počitniško nalogo. A vse se je srečno končalo in svojo predstavitev Maksimiljana sem zadovoljivo opravila. Predstavila sem ga po stripu Zorana Smiljaniča Meksikajnarji. Izbrale smo teme za nova srečanja in se sprehodile po seznamu knjig za bralno značko za odrasle, Beremo na kuolmkišti. Veselim se novih izzivov. Menotrica pravi, da bodo malo lahkotnejši od lanskih. Bomo videli.

            Nuša Kukman

Sestale smo se prvič v novem šolskem letu. Predstavile smo eseje, ki smo jih predelale poleti. Sama sem predstavila Pigmaliona, ki v bistvu predstavlja mit o tem, kako zapleten je odnos umetnika do lastne stvaritve (alegoričen prikaz razmerja med moškim in žensko, kipom, učenko …).

            Janja Vrbnjak

 

Zaključno srečanje literarnega krožka v sezoni 2018/19 in pogovor s Tadejem Golobom

KTS Trbovlje, 15. 4. 2019

»Najlepše, kar sem odnesel od pisateljevanja, so takšni večeri, kot je bil ta naš v trboveljski knjižnici. Pisatelji pišemo zaradi različnih razlogov, od notranje nuje do veselja nad samim pisanjem, veselja do ustvarjanja, ampak če ni odziva bralcev, sčasoma tega zagona zmanjka. Pogovor z vami mi je napolnil tovrstne baterije za vsaj še kakšno knjigo, in če se vam bo zdela zanimiva, se z veseljem še oglasim.

Svet bi bil lepši, če bi več ljudi bralo.«

Tadej Golob

 

 

 

 

 

Poezija

  1. 2. 2019

Čeprav pride poezija na vrsto skorajda vsako leto, nam vedno prinese kaj novega. Pravzaprav se je nikoli ne naveličamo. Članice tokrat niso imele določenega čtiva, izbirale so same. Našle smo odtenke naših duš.

Topel, prisrčen večer je bil. Manca in Kristina sta bili zelo dobro pripravljeni. Simona je prebrala čudovite pesmi. Jaz s seboj nisem bila zadovoljna in bolj kot sodelujem kot član, bolj mi je všeč, da sem poslušalec in nič več.

  1. Č.

Bil je zelo lep, pesniško obarvan literarni večer. Vsaka od nas se je na svoj način poglobila v pesniške zbirke in ustvarjalce le-teh. Simona nam je najprej predstavila pesem kot posebno literarno zvrst. Glavne poteze pesmi so spevnost, ritmičnost in čustvenost. Vse to je še posebej prisotno v ciganski poeziji in poeziji nerazvitih ljudstev, ki jih je izbrala Manica. Vsaka od teh pesmi ima dušo, ciganske pripovedujejo tudi o življenju, ki teče. Marja nam je prikazala Karla Destovnika Kajuha kot pesnika izrednega duha, ki se je zavzemal za socialno vrednotenje ljudi in kljub mladosti dvigoval duh partizanov. Kot literat bi še veliko ustvaril, če ne bi umrl tako mlad. Janja je izbrala pesniško zbirko Ferija Lainščka ter zbirki Za vrati 309 in Poleti v svobodo Alda Ninovskega. Njegove pesmi vsebujejo spoznanje, da je naše življenje navkljub svoji krhkosti vseeno lahko lepo, čudežno in vredno življenja. Jaz pa sem se odločila za Toneta, Marka in Sašo Pavček. Tone Pavček mi je ljub zaradi spevnosti in pesmi, ki se nanašajo na meni tako ljubo Dolenjsko. Marka Pavčka je najbolj zaznamovala pesem Z vsako pesmijo me je manj. Pesmi Saše Pavček se te dotaknejo zaradi ljubezni, ki je večna sama po sebi.  In zopet je Mojca krasno zaključila večer. Recitirala je Gregorčičevo pesem Soči in to tako čustveno, kot zna le ona.

  1. H.

 

Vsako jutro preberem pesem – saj veste, Vinko Möderndorfer. Zares vsak dan besede razumem, stavkov ne. O, pač! Včasih razumem tudi stavek, tisto zaporedje besed, ko je na koncu pika, klicaj, vprašaj. Kaj pa podpičje? Še večji užitek je, če berem, da se v soncu kopljejo drevesa, potem pa mrzlično iščem, kam so se skrila gola telesa. Vem, da so. Sem pa zelo uživala ob branju pesniške zbirke Uroša Zupana Oblika raja iz leta 2011. Pesmi so pisane v prostem verzu. Prisotne so tudi rime, vendar neredno in neslišno. Delujejo kot pesnikov poskus, da bi se odrešil, da bi si vrnil telo brez bolečin, da bi si vrnil čas, ki je izgubljen.

  1. K.

 

Zelo raznoliko srečanje. Govorile smo o več pesniških zbirkah, ki so jih spesnili: 7 pesnikov, 2 pesnici in mnogi neimenovani. Zanimiva je bila Kristinina odločitev, da predstavi družino Pavček. Iz zbirke, ki jo je predstavila Janja, sem si izpisala:«Poezija, ki izvira iz srca, ima moč ozdravljenja.« Pesem pa daje tudi moč ljubiti, trpeti, se boriti, je o Kajuhovih pesmih rekla Marja. In moč spominjanja, je dodala Mojca, ko je občuteno odrecitirala Gregorčičevo Soči, ki jo je kot 12 letna recitirala namesto očeta. Srečanje je zaključila Simona, ki je poleg Möderndorferjevih pesmi prebrala tudi svoje.

  1. K.-K.

 

 

 

 

Literarni krožek Povej, kaj bereš, povej, kaj misliš, 28. 1. 2019

Ciril Kosmač, Pomladni dan

Anne Michaels, Ubežni delci

     

Branje maturitetnega gradiva, diskusija o temah, ki jih morajo obvladati maturantje s prehodom v zrelo obdobje, poglabljanje v svetove pred kratkim pretekle zgodovine, ki še ostajajo v naši zavesti – vse to so razlogi za uvrstitev Kosmača in Michaelsove med knjige, ki jih beremo na bralnem krožku.

 

Knjiga me spominja na osnovnošolska domača branja. Ciril Kosmač v Pomladnem dnevu opisuje življenje in usode ljudi, sorodnikov, sosedov iz svoje mladosti. Ko se po vojni po petnajstih letih vrne domov, podoživlja dogodke in razkrivajo se mu novi.

 

Brali smo dve različni, vsebinsko zelo lepi knjigi. Pomladni dnje roman oziroma pripoved o spominjanju; Ubežni delci prikažejo spominske drobce. Ciril Kosmač je slovenski pisatelj, ki ni spisal številnih knjig, a tisto, kar je prišlo spod njegovega peresa, je izredno premišljeno in dognano umetniško dejanje. In taka je pripoved Pomladni dan. Roman Ubežni delci pa se je Manice tako dotaknil, da ga je prebrala dvakrat in zanj navdušila tudi mene. Strinjam se z njo, da so v romanu izredno lepe pisateljičine primerjave in način opisovanja. Roman je presunljiv. Po njem so posneli tudi film, ki se ne konča tako žalostno kot knjiga in nakaže upanje, sonce.

 

Včasih je premalo časa in premalo prostora, da bi povedala oziroma zapisala vse, kar sem čutila ob branju kake knjige. Tako se mi je zgodilo, ko naj bi govorila o knjigi Ubežni delci kanadske pisateljice Anne Michaels. Ker sem bila tako prevzeta od te knjige, tudi nisem sodelovala v vnetem razgovoru Simona, Janje in Kristine o Kosmačevem Pomladnem dnevu. Res pa je tudi, da bi raje govorila o Trobenti in oblaku, saj je to moja najljubša Kosmačeva knjiga.

  1. -K.

 

 

Literarni krožek Povej, kaj bereš, povej, kaj misliš, 17. 12. 2018.

Knjiga mojega otroštva/mladosti.

Predlog za predstavitev knjige otroštva oziroma mladosti so dale članice same. Prav zanimivo je bilo videti in slišati, kaj smo brali v preteklosti, česa se spominjamo, kaj je zares ostalo v nas.

    

Prebrala sem Ostržka, knjigo, ki mi jo je mama poklonila za odlično spričevalo v osnovni šoli. Že takrat me je Ostržkova življenjska zgodba navdušila. Ponovno branje me je zopet popeljalo v svet otroštva, hkrati pa privedlo do spoznanja, kako prijetno je brati tudi mladinsko literaturo. Ostržek je mladinska mojstrovina, ki prikaže globoko človeško čustvo. Glede na različno starost so kolegice povedale veliko zanimivega o literaturi za otroke v preteklosti. Bil je čas, ko je bilo literature malo in so brali pravljice v nemškem jeziku ali pa so bili izjemni pripovedovalci starši. Mlajši kolegici sta se spominjali Cicibanove knjižice, n.pr. slikanice z naslovom Tika – taka, tika – taka, ali pa Muce Copatarice in pravljic na kasetah.

 

To pot nismo govorile samo o knjigah, zgodbah, pripovedih mojega otroštva, moje mladosti, ampak smo kar nekaj izvedele druga o drugi. Razpravljale smo tudi o tem, kaj danes berejo mladi. Bi brali Ostržka? Nušina ugotovitev: »Danes se o knjigah našega otroštva in naše mladosti pogovarjamo kar štiri generacije!« Tudi zaradi tega je naš bralni krožek super!

  1. -K.

 

Knjigo Mladost na krilih Helene Šmahelove sem brala, ko sem bila stara petnajst ali šestnajst let. Tudi zdaj občutki niso bili nič drugačni kot takrat. Razmišljanje najstnice mi je bilo že takrat blizu, podoživela sem njeno ravnanje in punca mi je bila (in mi je) zelo všeč. Jadralno letalo pa je od takrat zame nekaj čarobnega in želja poleteti z njim ostaja.

 

 

Literarni krožek Povej, kaj bereš, povej, kaj misliš, 26.11.2018

Slavenka Drakulič, Mileva Einstein. Teorija žalosti

Vladimir Pištalo, Tesla, portret med maskami

Literarizirana biografija nam uspe poleg resničnih dejstev pričarati življenja oseb tako, da nas v zgodbo te osebe potegne, kot bi brali roman. Z nami sta bila dva mojstra življenjskih zgodb, Vladimir Pištalo in Slavenka Drakulić.

 

Na tretjem srečanju literarnega krožka se nam je pridružila Janja, nova članica. Všeč ji je bilo, da o prebrani literaturi razmišljamo, izražamo svoje mnenje, primerjamo vtise in se le malo dotikamo vsebine, ker se z njo lahko seznani vsak sam. Tokrat smo se pogovarjali o Slavenki Drakulić in njeni knjigi Mileva Einstein, teorija žalosti ter knjigi Tesla, portret med maskami Vladimirja Pištala. Oba avtorja pišeta kvalitetno literaturo. Vladimir Pištalo razčlenjuje Teslovo osebnost in ponudi veliko misli za vsakodnevno razmišljanje. Roman interpretira tako, da bralec na koncu želi začeti na začetku. Zaradi odnosa Einsteina do Mileve smo bile v prvi polovici romana šokirane in jezne, v drugi polovici pa nas je prevevala žalost.

H.

 

Prebrala sem »od znotraj osvetljen, iluminiziran roman o Nikoli Tesli, kontradiktornem geniju, ki je bil opit sam s sabo, vedno pred svojim časom, bliskajoče neosebna sila.« Bilo je vredno truda (roman je zelo obširen), vtis ob prebrani knjigi je izjemen, pustil mi je veliko misli za vsakdanje razmišljanje. Vesela sem, da je isto delo po navodilu pisatelja kar dvakrat prebrala tudi Manca in roman osvetlila še s svojega zornega kota. Ostale članice so brale biografijo Mileve Einstein. Prikazale so jo tako dobro, da jo bom v kratkem gotovo prebrala. Mentorica pa nam je prebrala veliko zanimivih podatkov o avtorjih obeh knjig.

K.

 

Brale smo knjigi o Milevi Einstein in Nikoli Tesli. Dobro se mi je zdelo, da je Kristina uporabila oznako romaniziran – namesto literariziran. Z Nušo sva knjigo o Tesli brali podobno. Avtor Pištalo naju je s svojim načinom pisanja obe navdušil. Biografije o Milevi nisem brala, tako da nisem mogla sodelovati v zelo zanimivem pogovoru ostalih, ki so se dotaknile tudi problema, kako se odločati, če si ženska. Še o nečem sem razmišljala po krožku: včasih je treba povedati vsaj del vsebine, da lažje utemeljiš svoja občutja oziroma mnenja o prebranem.

 

Prvo srečanje v sezoni 2018/19 se je odvilo 24. septembra. Na njem smo začrtali program naših srečevanj in se pogovarjali o bralni znački za odrasle v naši knjižnici. Pogovarjale smo se o prebranih knjigah, sploh tistih, ki so nas čez poletje najbolj navdušile.

            Vedro razpoloženje, nova članica, dobro pripravljene članice. Veliko lepih misli, spominov, spoznanj.  M. Č.

            Voditeljica Simona odlično pripravila srečanje. Morda malce predolgo srečanje, a verjetno je prvič vedno tako. Vsebine zanimive, zame nove (tuji avtorji).  M. K.

            Vesela sem bila, da smo dobile zbirnik naših mnenj o srečanjih 2017/18, ki ga je pripravila mentorica Simona. Je preprost, učinkovit zbirnik z nekaj fotografijami. Je dokaz, da ne samo beremo, ampak da znamo tudi kaj napisati!  M. K. K.

            Srečanje po poletnih počitnicah je bilo prijetno. Vesele smo bile druga druge. Sprejele smo prtavila komuniciranja, celoletni program in se seznanile s knjigami za bralno značko. Poleti se mi je zelo vtisnila v spomin knjiga Umetnost (A. Roden). Kaj izraža umetnost? »Vse vrsteumetnosti izražajo čustva, ki jih ima človeška duša ob naravi, le izrazna sredstva so različna …«  K. H.

            Veselo in sporščeno začenjamo novo študijsko leto literarnega krožka. Dogovorile smo se, kaj bomo brale, koga povabile v goste. Seznanile smo se tudi z bralno značko za odrasle, ki nam ponuja v branje sodobno slovensko literaturo. Veselim se novih knjig, veselim se naših prijetnih srečanj.  N. K.