Literarni krožek Povej, kaj bereš, povej, kaj misliš, 17. 12. 2018.

Knjiga mojega otroštva/mladosti.

Predlog za predstavitev knjige otroštva oziroma mladosti so dale članice same. Prav zanimivo je bilo videti in slišati, kaj smo brali v preteklosti, česa se spominjamo, kaj je zares ostalo v nas.

    

Prebrala sem Ostržka, knjigo, ki mi jo je mama poklonila za odlično spričevalo v osnovni šoli. Že takrat me je Ostržkova življenjska zgodba navdušila. Ponovno branje me je zopet popeljalo v svet otroštva, hkrati pa privedlo do spoznanja, kako prijetno je brati tudi mladinsko literaturo. Ostržek je mladinska mojstrovina, ki prikaže globoko človeško čustvo. Glede na različno starost so kolegice povedale veliko zanimivega o literaturi za otroke v preteklosti. Bil je čas, ko je bilo literature malo in so brali pravljice v nemškem jeziku ali pa so bili izjemni pripovedovalci starši. Mlajši kolegici sta se spominjali Cicibanove knjižice, n.pr. slikanice z naslovom Tika – taka, tika – taka, ali pa Muce Copatarice in pravljic na kasetah.

  1. H.

 

To pot nismo govorile samo o knjigah, zgodbah, pripovedih mojega otroštva, moje mladosti, ampak smo kar nekaj izvedele druga o drugi. Razpravljale smo tudi o tem, kaj danes berejo mladi. Bi brali Ostržka? Nušina ugotovitev: »Danes se o knjigah našega otroštva in naše mladosti pogovarjamo kar štiri generacije!« Tudi zaradi tega je naš bralni krožek super!

  1. K.-K.

 

Knjigo Mladost na krilih Helene Šmahelove sem brala, ko sem bila stara petnajst ali šestnajst let. Tudi zdaj občutki niso bili nič drugačni kot takrat. Razmišljanje najstnice mi je bilo že takrat blizu, podoživela sem njeno ravnanje in punca mi je bila (in mi je) zelo všeč. Jadralno letalo pa je od takrat zame nekaj čarobnega in želja poleteti z njim ostaja.

  1. V.

 

 

Literarni krožek Povej, kaj bereš, povej, kaj misliš, 26.11.2018

Slavenka Drakulič, Mileva Einstein. Teorija žalosti

Vladimir Pištalo, Tesla, portret med maskami

Literarizirana biografija nam uspe poleg resničnih dejstev pričarati življenja oseb tako, da nas v zgodbo te osebe potegne, kot bi brali roman. Z nami sta bila dva mojstra življenjskih zgodb, Vladimir Pištalo in Slavenka Drakulić.

 

Na tretjem srečanju literarnega krožka se nam je pridružila Janja, nova članica. Všeč ji je bilo, da o prebrani literaturi razmišljamo, izražamo svoje mnenje, primerjamo vtise in se le malo dotikamo vsebine, ker se z njo lahko seznani vsak sam. Tokrat smo se pogovarjali o Slavenki Drakulić in njeni knjigi Mileva Einstein, teorija žalosti ter knjigi Tesla, portret med maskami Vladimirja Pištala. Oba avtorja pišeta kvalitetno literaturo. Vladimir Pištalo razčlenjuje Teslovo osebnost in ponudi veliko misli za vsakodnevno razmišljanje. Roman interpretira tako, da bralec na koncu želi začeti na začetku. Zaradi odnosa Einsteina do Mileve smo bile v prvi polovici romana šokirane in jezne, v drugi polovici pa nas je prevevala žalost.

H.

 

Prebrala sem »od znotraj osvetljen, iluminiziran roman o Nikoli Tesli, kontradiktornem geniju, ki je bil opit sam s sabo, vedno pred svojim časom, bliskajoče neosebna sila.« Bilo je vredno truda (roman je zelo obširen), vtis ob prebrani knjigi je izjemen, pustil mi je veliko misli za vsakdanje razmišljanje. Vesela sem, da je isto delo po navodilu pisatelja kar dvakrat prebrala tudi Manca in roman osvetlila še s svojega zornega kota. Ostale članice so brale biografijo Mileve Einstein. Prikazale so jo tako dobro, da jo bom v kratkem gotovo prebrala. Mentorica pa nam je prebrala veliko zanimivih podatkov o avtorjih obeh knjig.

K.

 

Brale smo knjigi o Milevi Einstein in Nikoli Tesli. Dobro se mi je zdelo, da je Kristina uporabila oznako romaniziran – namesto literariziran. Z Nušo sva knjigo o Tesli brali podobno. Avtor Pištalo naju je s svojim načinom pisanja obe navdušil. Biografije o Milevi nisem brala, tako da nisem mogla sodelovati v zelo zanimivem pogovoru ostalih, ki so se dotaknile tudi problema, kako se odločati, če si ženska. Še o nečem sem razmišljala po krožku: včasih je treba povedati vsaj del vsebine, da lažje utemeljiš svoja občutja oziroma mnenja o prebranem.

  1. K.

 

Prvo srečanje v sezoni 2018/19 se je odvilo 24. septembra. Na njem smo začrtali program naših srečevanj in se pogovarjali o bralni znački za odrasle v naši knjižnici. Pogovarjale smo se o prebranih knjigah, sploh tistih, ki so nas čez poletje najbolj navdušile.

            Vedro razpoloženje, nova članica, dobro pripravljene članice. Veliko lepih misli, spominov, spoznanj.  M. Č.

            Voditeljica Simona odlično pripravila srečanje. Morda malce predolgo srečanje, a verjetno je prvič vedno tako. Vsebine zanimive, zame nove (tuji avtorji).  M. K.

            Vesela sem bila, da smo dobile zbirnik naših mnenj o srečanjih 2017/18, ki ga je pripravila mentorica Simona. Je preprost, učinkovit zbirnik z nekaj fotografijami. Je dokaz, da ne samo beremo, ampak da znamo tudi kaj napisati!  M. K. K.

            Srečanje po poletnih počitnicah je bilo prijetno. Vesele smo bile druga druge. Sprejele smo prtavila komuniciranja, celoletni program in se seznanile s knjigami za bralno značko. Poleti se mi je zelo vtisnila v spomin knjiga Umetnost (A. Roden). Kaj izraža umetnost? »Vse vrsteumetnosti izražajo čustva, ki jih ima človeška duša ob naravi, le izrazna sredstva so različna …«  K. H.

            Veselo in sporščeno začenjamo novo študijsko leto literarnega krožka. Dogovorile smo se, kaj bomo brale, koga povabile v goste. Seznanile smo se tudi z bralno značko za odrasle, ki nam ponuja v branje sodobno slovensko literaturo. Veselim se novih knjig, veselim se naših prijetnih srečanj.  N. K.