Rojena sem v Trbovljah, 26. 6. 1969. Kljub temu, da sem zadnjih 6 let formalno Zagorjanka, se imam še vedno za Trboveljčanko. Torej sem Zasavčanka J. Prvih 43 let svojega življenja ne moreš kar izbrisati.

Do študija sem se šolala v Trbovljah: prva 4 leta osnovne šole na Cankarjevi šoli, nato na OŠ Revirski borci (danes OŠ Trbovlje). Srednješolska leta, zame najlepši del življenja, so na trboveljski gimnaziji prehitro minila. Takrat še nisem vedela, da bom v tej ustanovi preživela še dobršen del svojega življenja. Sem naravoslovka in v matematiko sem se zaljubila že v osnovni šoli. Izbira študija zato ni bila težka, a moram priznati, da sem med študijem pogrešala druge vede.

Prve delovne izkušnje sem pridobila kot sistemska inženirka na izlaškem ETI-ju, 4 leta po končanem študiju pa sem se zaposlila kot učiteljica matematike na Gimnaziji in ekonomski srednji šoli Trbovlje. V tej ustanovi sem bila v vlogi dijakinje, nato učiteljice, mame in zadnjih 10 let ravnateljice. Torej z vso pravico rečem, da GESŠ Trbovlje dobro poznam. S to ustanovo sem povezana 25 let, več kot polovico svojega življenja.

Poleg matematike sem med študijem vzljubila še programiranje, kot logično nadaljevanje kompleksnosti matematičnega jezika, kasneje še kriptografijo. Ne vem, kako bi se končala moja poklicna kariera, če se leta 2008 ne bi odločila kandidirati za ravnateljico. Verjetno bi zavila nekam v programerske in kriptografske vode. Prepletenost različnih ved me je od nekdaj navduševala, uporaba znanja mi je bila vedno navdih in kompleksnost naših možganov me še vedno preseneča. Zagotovo se tudi to odraža v naboru meni najljubših knjig.

Nisem le matematik, sem ljubiteljica glasbe in narave, najbolj me sprosti delo na vrtu. Odkar smo doma v hiši, se mi je uresničila največja želja iz rane mladosti: poleg treh mačk in dveh želv imamo doma psa. Priznam, da mu posvetim skoraj ves prosti čas in v tem neizmerno uživam. Rada plešem, včasih sem igrala kitaro, zadnje čase pa mi za te konjičke žal zmanjkuje časa.

Tudi berem rada in med poletnim dopustom naberem največ energije na plaži v s knjigo v roki. Knjige so moje prijateljice že od ranega otroštva in vsako obdobje mojega življenja ima svojo mini zbirko najljubših del. Knjige, ki so mi jih brali starši, tete, stari starši, mi zbudijo  najlepše spomine na  otroštvo in sorodnike. Zato je na mojem seznamu knjig Medvedek Pu. Domače knjižne police so bile vedno polne, izbirala pa sem vedno tiste naslove, ki jih je prebiral moj starejši brat. Zgodaj sem začela z branjem pustolovskih in domišljijskih romanov in nekaj klasičnih del tega žanra se je enostavno moralo znajti na seznamu. Knjige pa me ne vežejo le na moje otroštvo in mladost – med vrsticami otroških knjig Svetlane Makarovič bodo za vedno vtisnjeni spomini na večerno branje s hčerama. Ne vem, kdo je bolj užival v branju, a kljub pozni uri me nikoli ni bilo težko prepričati še za eno poglavje. Pri petem delu Harry Potterja sta žal začeli sami brat, a knjige nas še vedno povezujejo.

JELENA KERŠNIK PRIPOROČA

  1. Bach, Richard: Jonatan Livingston Galeb
  2. Bartol, Vladimir: Alamut
  3. Brown, Dan: Digitalna trdnjava
  4. Eco, Umberto: Ime rože
  5. Garcia Marquez, Gabriel: Sto let samote
  6. Hosseini, Khaled: Tek za zmajem
  7. Hugo, Victor: Nesrečniki
  8. May,Karl: Winnetou
  9. Meyer, Stephenie: Duša
  10. Milne, Alan Alexander:Medvedek Pu
  11. Monk Kidd, Sue: Skrivno življenje čebel
  12. Remarque, Erich Maria:Na zahodu nič novega
  13. Rowling, J. K.: Harry Potter
  14. Russell, Peter: Knjiga o možganih
  15. Saint-Exupery, Antoine de:Mali princ
  16. Sienkiewicz, Henryk: V puščavi in goščavi
  17. Spitzer,Manfred: Digitalna demenca
  18. Tolstoj, Lev Nikolajevič: Ana Karenina
  19. Verne, Jules: 20 tisoč milj pod morjem
  20. Zola, Emile: Nana