S projektom približujemo knjige in bralno kulturo starejšim, tako uporabnikom in članom Knjižnice Toneta Seliškarja Trbovlje, kot tistim, ki to (še) niso, ter dvigamo prepoznavnost knjižnice v lokalni skupnosti in izpostavljamo njeno vlogo pri zadovoljevanju kulturnih, socialnih in intelektualnih potreb prebivalcev lokalne skupnosti. Člani literarnega krožka se v knjižnični čitalnici srečamo enkrat na mesec. Srečanja potekajo od septembra do aprila, prvo srečanje pa smo imeli v letu 2011.

In kaj pravijo o naših srečanjih člani krožka?

Prvo srečanje v sezoni 2017/18 se je odvilo 25. septembra. Na njem smo začrtali program naših srečevanj in se pogovarjali o poletnem branju. Člani smo, med drugimi knjigami po svojem izboru, brali Krasni novi svet Aldousa Huxleya.

Srečanje je bilo polno novih smernic glede poteka literarnega krožka. Pogovorili smo se tudi o nekaterih temah, ki naj bi jih imelo gradivo v tem šolskem letu. Polno novih informacij, ki te »potegnejo v vrtinec.« F.

Na našem prvem srečanju smo izvedeli veliko novih stvari: upoštevati bomo morali določena pravila, to pomeni, da bomo bolj disciplinirani in delavni, kot doslej. A pregovor pravi, da se nobena juha ne poje tako vroča, kot se skuha, zato upam, da bomo nekatere točke malo omilili, sicer ne bomo več tako zadovoljni in sproščeni. Všeč mi je letošnji program, ki je nastal deloma tudi ob predlogih naših članov. Z veseljem sem poslušala vodjo krožka, ki nam je izčrpno predstavila antiutopični roman Krasni novi svet in življenjepis avtorja. N.

Zanimiva razmišljanja o knjigi Krasni novi svet. In seveda dodatne informacije, ki jih je pripravila Simona. Škoda, da knjige nisem utegnila prebrati do srečanja, saj bi bilo moje mnenje drugačno od drugih. Knjiga mi je bila všeč in me je pretresla, vendar se mi zdi, da so še rešitve. Dobro se mi zdi, da smo sprejeli pravila komuniciranja. Ki jih bo treba prebrati pred vsakim srečanjem, saj nekatera zaradi zagnanosti kar pozabimo! M.

Od poletja smo se poslovili z lepo mislijo nanj. »Poletje je dotik soli, šum vetra, smeh otrok in mavrična sreča v srcu. Pogosto pa tudi pisarna od vzhoda do zahoda.« (Ajša Vodnik, menedžerka). Sodelovali smo pri oblikovanju programa za leto 2017/18. Razmišljali smo in se poglobili v roman Krasni novi svet, ki je v nas vzbudil pozitivne in negativne poglede nanj. N. je pripravila zelo dobro analizo knjige. K.

Drugo srečanje literarnega krožka se je v čitalnici oddelka za odrasle odvilo 23. oktobra. Naše srečanje smo navezali na pogovor o tem, ali raje beremo knjige ali gledamo filme. Brali smo tri slovenske romane, po katerih so bili posneti tudi filmi: roman Draga Jančarja Zvenenje v glavi, Petelinji zajtrk Ferija Lainščka in Cvetje v jeseni  Ivana Tavčarja.

Knjige se nas v vsakem življenjskem obdobju dotaknejo drugače. Ko smo starejši, se bolj poglobimo v osebe in dogajanja v knjigi. Slovenci imamo odlične pisatelje in odlične igralce, zato je primerjava zanimiva. Ni potrebno, da je igralec lep, zapomnimo si ga po dobri vlogi. Všeč so nam bili prebrani romani in ogledani filmi. Razmišljali smo tudi o tem:

Ali je kritičnost, pravičnost … prisotna v stanju zaljubljenosti, oziroma v ljubezni (Petelinji zajtrk)?

Ali je uresničljiv stavek iz knjige v Cvetje v jeseni, »Mož in žena za vse življenje«.

Ali lahko moško telo nadomesti žensko telo (Zvenenje v glavi)?

Odgovori so bili zanimivi in različni.

Zanimive so naloge, ki jih dobimo za predstavitev prebranega, npr. predstavitev prebranega in predstavitev avtorja, kakšna je razlika med branjem romanov in esejev, branje spremne besede.  K. 

Tema knjiga – film je bila dobro izbrana tudi zato, ker smo se pripravljali v dvojicah. Tako so bili naši razgovori še bolj zanimivi. Pa Simonina provokativna vprašanja tudi. Skoraj nismo zmogli najti odgovorov nanja. Ker je bila moja tema Lainščkov in Naberšnikov Petelinji zajtrk, moram povedati, da me je bolj navdušil in prevzel Naberšnikov Šanghaj, posnet po Lainščkovem romanu Nedotakljivi. M.